ULTRAZVOČNO MERJENJE NUHALNE SVETLINE IN IZRAČUN TVEGANJA
Ultrazvočno merjenje nuhalne svetline pri plodu je sodobna neinvazivna preiskava, ki v kombinaciji s krvno preiskavo (dvojni hormonski test) služi kot presejalni test za izračun tveganja za rojstvo otroka z Downovim sindromom (kromosomsko napako s tremi kromosomi na 21. kromosomskem paru – trisomija 21, prej so to poimenovali mongoloidizem).
Nuhalna svetlina, ki jo lahko zaznamo in izmerimo z ultrazvočno preiskavo, je nabrana tekočina v podkožju plodovega zatilja.
Povečano nabiranje tekočine v predelu zatilja – višja meritev nuhalne svetline je posledica slabšega razvoja limfatičnega sistema, kar je pogostejše pri Downovem sindromu in nekaterih drugih kromosomskih napakah (Edwardsov sindrom – trisomija 18, Patau sindrom – trisomija 13).
Več informacij se nahaja tukaj -> POVIŠANA NUHALNA SVETLINA.
Višja meritev nuhalne svetline je lahko tudi posledica limfatičnega tumorja – cističnega higroma, ki se zgodi pri ženskih plodovih s kromosomsko napako – Turnerjev sindrom.
Višja meritev nuhalne svetline je lahko posledica nekaterih srčnih napak, ki se najpogosteje natančno opredelijo šele okoli 20. tedna nosečnosti, lahko pa je tudi posledica prirojenega limfedema – prirojenega slabšega delovanjem limfatičnega sistema.
Kako poteka pregled?
Ultrazvočno merjenje nuhalne svetline mora biti opravljeno med 11. tednom 0 dnevi (dolžina ploda 45 mm) in 13. tednom 6 dnevi (dolžina ploda 84 mm). Pregled praviloma opravimo preko trebuha nosečnice – transabdominalni ultrazvok. Le redkokdaj je potreben pregled skozi nožnico – transvaginalni ultrazvok. Nosečnico prosimo, da pred pregledom popolnoma izprazni sečni mehur. Za natančno merjenje nuhalne svetline je pomembno, da je plod v pravi legi. Zato pregled lahko traja različno dolgo. Včasih zaradi neustrezne lege ploda pregled začasno prekinemo in ga nadaljujemo po kratkem sprehodu nosečnice, saj obstaja večja verjetnost, da se plod v tem času postavi v pravo lego.
Plodu izmerimo frekvenco srca, izmerimo njegovo velikost od vrha glavice do trtice, premer glavice. Preverimo prisotnost nosne kosti, ocenimo obliko glavice in možganskih struktur. Poiščemo srce, želodček in mehur ter preverimo, ali je trebušček v celoti prekrit s kožo. Preštejemo dolge kosti na zgornjih in spodnjih udih ter pregledamo hrbtenico. Ocenimo lego posteljice in količino plodovnice.
V določenih primerih lahko z manjšo stopnjo gotovosti (okoli 60 %) napovemo spol otroka. Natančna ugotovitev spola z ultrazvočno preiskavo v 11. do 14. tednu nosečnosti ni mogoča, saj zunanje spolovilo še ni dokončno oblikovano.
V določenih primerih se zgodi, da je razlika med pričakovano velikostjo ploda glede na termin poroda in velikostjo ploda na ultrazvočnem pregledu večja od 7 dni. Takrat pri izračunu tveganja za rojstvo otroka z Downovim sindromom uporabimo ultrazvočno izmerjeno trajanje nosečnosti. V tem primeru se o morebitni spremembi termina poroda morate pogovoriti s svojim izbranim osebnim ginekologom, ki edini lahko ustrezno določi termin poroda.
Po končanem pregledu prejmete izvid z izračunom tveganja za rojstvo otroka z Downovim sindromom, Edwardsovim sindromom in Patau sindrom. Hkrati vam izvid tudi natančno razložim in pojasnim.
DVOJNI HORMONSKI TEST – DHT
DHT je popolnoma varna metoda, kjer z odvzemom materine venske krvi (čisto običajen odvzem krvi) in določitvijo dveh hormonov: PAPP-A in prosti b-hCG, izboljšamo natančnost ocene tveganja za rojstvo otroka, ki bi imel trisomijo 13, 18 ali 21 (sindrom Patau, Edwards ali Down). DHT se lahko uporablja le v kombinaciji z merjenjem nuhalne svetline in izračunom tveganja za trisomije. Z določanjem vrednosti PAPP-A lahko ugotovimo, katere nosečnice bodo imele višje tveganje zastoj rasti ploda in/ali preeklampsijo. Tem nosečnicam svetujemo poostren nadzor v nosečnosti in tako omilimo ali celo preprečimo nekatere zaplete.
Odvzem materine krvi za DHT je najbolje opraviti čim prej po 10 tednov 0 dni (10 0/7 tednov) nosečnosti. Takrat se vrednosti obeh hormonov med neprizadetimi in prizadetimi plodovi najbolj razlikujejo. Odvzem krvi za DHT lahko opravite že pred ultrazvočnim pregledom in prinesete izvid DHT s seboj.
DHT se lahko ovrednoti šele po opravljenem ultrazvočnem pregledu. Pomen koncentracij obeh hormonov se da razbrati šele ko v program vnesemo specifične podatke nosečnice in ploda:
- Velikost ploda,
- višina, teža, rasa, število predhodnih porodov, morebitno kajenje v nosečnosti.
Pomen vrednosti DHT Vam natančno razložim po končanem pregledu, hkrati z razlago tveganja za prisotnost kromosomskih napak pri plodu. Pomembno je razumeti, da je v celotnem postopku izračuna tveganja za pristonost kromosomskih nepravilnosti pri plodu najpomembnejša ultrazvočna preiskava. DHT nam omogoča, da pridobimo dodatne informacije, ki nekoliko izboljšajo zaznavnost kromosomskih napak pri plodu, predvsem pa omogoča, da v kombinaciji z merjenjem pretokov v materničnih arterijah, prepoznamo nosečnice z visokim tveganjem za zaplete v nosečnosti (zastoj plodove rasti, preeklampsija) in pravočasno preventivno ukrepamo (jemanje Aspirina).
Odvzem krvi poteka kot običajen odvzem venske krvi za druge rutinske preiskave. Kri pa je potrebno analizirati na posebnih aparatih s posebnimi reagenti, zato je analizo možno opraviti le v določenih laboratorijih, preiskava pa je samoplačniška. Laboratorijski strošek DHT se giblje med UKC Maribor (cca.: 26 €) ali SB Ptuj (cca.: 40 €) ali SB Murska Sobota (cca.: 50 €).
NOSNA KOST
Pri ultrazvočnem pregledu, kjer merimo nuhalno svetlino z namenom oceniti tveganje za prisotnost trisomij, smo zelo pozorni tudi na prisotnost nosne kosti pri plodu.
Raziskave kažejo, da nosne kosti ne moremo zaznati pri 1 do 3 % zdravih plodov (evploidnih), pri 60 % plodov s trisomijo 21 (Downov sindrom), 50 % plodov s trisomijo 18 (Edwardsov sindrom) in 40 % plodov s trisomijo 13 (Patau sindrom).
Potrebno je poudariti, da nimajo vsi ponudniki storitve (merjenje nuhalne svetline in izračun tveganja za prisotnost trisomij) licence za ocenjevanje prisotnosti nosne kosti.
Če zdravnik, ki opravlja ultrazvok, nima licence za ocenjevanje nosne kosti, se morebitna prisotnost ali odsotnost nosne kosti ne upošteva pri izračunu tveganja, čeprav njeno morebitno prisotnost označijo na izvidu. Povprašajte, ali ima zdravnik, ki opravlja pregled, licenco za ugotavljanje prisotnosti nosne kosti pri plodu.
Več informacij glede licence se nahaja tukaj -> LICENCA ZA OPRAVLJANJE MERITEV NUHALNE SVETLINE IN PRISOTNOSTI NOSNE KOSTI.
Pogosto se pojavlja vprašanje: Ali je potrebno narediti pregled NUHALNE SVETLINE, če se naredi TEST NIFTY? Odgovor je DA, saj se hkrati z meritvijo nuhalne svetline naredi tudi natančna zgodnja morfologija ploda in izračuna tveganje za nastanek preeklampsije. Za slednje potrebujemo DHT.